Galerija   
Rudi Bučar & Istrabend (SI)

Rudi Bučar & Istrabend (SI)

Promo

petek, 16. avgust, ob 21.00
Star plac, Cerkno;
v primeru dežja bo prizorišče pokrito
Vstopnice: 8 € predprodaja / 10 € na dan koncerta

 

Rudi Bučar (kitara, glas)
Janez Dovč (harmonika)
Goran Krmac (tuba)
Gaber Radojević (oblikovalec zvoka)

 

video_01, video_02, www, fb



 

V Cerknem bomo prvič gostili »istrskega trubadurja« Rudija Bučarja, glasbenika, ki je v slovenski mainstream vpeljal istrsko tradicionalno glasbo. Pa ne le njo: v Bučarjevem izrazu je slišati odmeve italijanskih kantavtorjev in kancone ter vrsto sodobnih popularnoglasbenih žanrov. Uspešno se je preizkusil tudi na naših in tujih festivalih zabavne glasbe, denimo kot spremljevalni pevec slovenske evrovizijske predstavnice Alenke Gotar (2007), še bolj pa je zablestel na Slovenski popevki ter Melodijah morja in sonca, kjer je kot avtor in izvajalec večkrat zmagal. Pod vplivom pokojnega fotografa in glasbenika Luciana Kleve (iz kultne zasedbe Istranova; kasneje član Vruje) se je lotil zbiranja starih istrskih ljudskih napevov. Sad teh raziskovanj je obelodanil na prvih dveh samostojnih albumih: Kapot (2004) in Kambiament (2007). Leta 2011 je vkup spravil sedanjo spremljevalno zasedbo Istrabend, s katero je leto zatem posnel album Rudi Bučar in Istrabend. Ta bend ga spremlja tudi na albumu Konəc (2015), skupaj pa so posneli še album Šentiment (2017). Aprila letos je Bučar objavil novo pesem Plešem, igrivo in ironično skladbo o posebnežu, ki živi v svojem sistemu in se ne zmeni za druge.


Svojo glasbeno pot je leta 1978 rojeni Izolan začel že v osnovnošolskem obdobju, ko je s prijateljem in kasnejšim stalnim sodelavcem Gabrom Radojevičem ustanovil skupino Spirits. Skupina je objavila le prvenec, Zemljin krik (1999), že kmalu zatem pa je Bučar rockovski izraz zamenjal za folkovski, prepojen z istrsko tradicijo. Pod vplivom omenjenega Kleve se je začel zanimati za istrsko dediščino in se s snemalnikom v roki odpravil v istrske vasice, kjer je snemal malo znane in pozabljene istrske ljudske pesmi. V njegovih aranžmajih so našle novo življenje na prvih dveh albumih. V nasprotju z etnomuzikologi, ki v tradicionalnih pesmih iščejo avtentičnost, izvirnost, se sam Bučar nič kaj ni premišljal, ko jih je odel v sodoben zvok. Kot je povedal v intervjuju za portal RTV Slovenije: »Edini način, da pa ta ljudska pesem ostane živa, je, da se jo predrugači z inštrumenti in se jo ponudi neki svoji generaciji. Ker če je ta ne sprejme, težko ostane ta ljudska pesem še vedno živa. Moramo jo gojiti in jo neprestano predrugačevati.«


Bučar je stare istrske komade zapel tako, kot se še danes pojejo, torej v dialektu in v (istrski) italijanščini. Je eden redkih, ki je s pesmijo v dialektu nastopil na festivalih zabavne glasbe in z njo tudi zmagal. Govorimo o festivalu Melodije morja in sonca leta 2014, na katerem je istrski muzikant nastopil z žensko vokalno zasedbo Frčafele in s pesmijo Sen znala jes odnesel zmago. Omeniti gre še Bučarjeve uspešne predstavitve na Slovenski popevki: leta 2009 je njegova pesem Samo ti v izvedbi Anike Horvat zmagala po izboru strokovne žirije, dve leti zatem je isto nagrado odnesel še sam s pesmijo Naj traja ter zmagoslaven pohod potrdil leta 2014 s pesmijo Ti. Bil je tudi del multimedijskega projekta Sozvočja Slovenije, s katerim je nastopil tudi v Bruslju ob sklenitvi slovenskega predsedovanja Evropski uniji leta 2008. Bučar je sicer odraščal v »zborovski« družini, kjer se je nenehno prepevalo, in se je zgodaj navdušil za zborovsko petje. Danes tudi sam piše skladbe in aranžmaje za zbore; Kvartet 7 plus je, denimo, objavil album Kantajmo (Celinka, 2014) z Bučarjevimi aranžmaji istrskih ljudskih pesmi in njegovimi avtorskimi skladbami.


Njegove priredbe pojejo tudi drugi zbori, npr. Oktet Aljaž in tudi sloviti Slovenski oktet. Tudi v Cerknem bodo nekatere Bučarjevih skladb zaživele v zborovski inačici. Z njim bodo namreč v nekaterih pesmih zapele združene članice ženskih pevskih zborov Cerklanke (Cerkno) in Tice (Spodnja Idrija) pod vodstvom zborovodkinje Vanje Lampič. Bučar, ki je sicer študiral jazz petje in aranžiranje na tržaški Akademiji za glasbo, v zadnjih letih najraje nastopa z Istrabendom, ki ga sestavljajo njegovi zvesti sodelavci, znani tudi iz drugih zasedb in projektov. Harmonikar Janez Dovč je vodja založbe Celinka, avtor odrske in filmske glasbe ter sodelavec drugih uveljavljenih etno pevcev in pevk (Brina). S tubistom Goranom Krmacem Dovč igra tudi v jazz fusion triu Baraka (tretji član je tolkalec Nino Mureškič). Z oblikovalcem zvoka Gabrom Radojevičem (ki ga Bučar šteje za enakopravnega člana benda) pa Bučar sodeluje še iz časov svoje prve zasedbe Spirits. V intervjuju za Dnevnik je Bučar povedal, da so člani Istrabenda »ljudje, s katerimi čutim sinergijo in s katerimi se lahko pogovarjamo o marsičem, tudi o peki kruha. O glasbi sami dejansko zelo malo govorimo, ni potrebe. Ko igramo, igramo.« In zdaj bodo prvič zaigrali v Cerknem, publika pa bo – ne dvomimo – sledila namigu iz Bučarjeve najnovejše pesmi Plešem in plesala, plesala …


Nazaj na vrh